Maturantje Gimnazije Celje

Rojen sem v Celju, kjer sem končal osnovno šolo in gimnazijo. V družini srednjega razreda je bila mami  logopedinja na šoli za otroke s posebnimi potrebami, tati pa uslužbenec v različnih podjetjih in uspešen športni funkcionar. Imam tudi brata Zorana, ki je eden najuspešnejših slovenskih košarkarskih trenerjev. S šolo nisem imel težav, med drugim sem bil občinski prvak v matematiki in v Veseli šoli, v glasbeni šoli sem igral violino, v šolskih predstavah pa sem najprej nastopal, nato pa jih tudi spisal in vodil.

Ekipa oddaje Resnična resničnost

Za boljši standard sem večino prostega časa delal ”prek študentskega servisa” po praktično vseh celjskih tovarnah in nekaj ljubljanskih, stopil sem tudi v manekenske vode, največ pa sem inštruiral matematiko. Še kot študent elektrotehnike na Univerzi v Ljubljani sem začel delati na takratni TV Ljubljana, kasneje TV Slovenija, kjer sem zaposlen še danes.

Poleg medijem in tehnologijam namenjam svoj čas športu (v mladosti košarka, danes plavanje in triatlon, vmes pa jadranju (netekmovalni užitkarski skipper), motorju (rdeč chopper :-)), potapljanju, potovanjem (čim dlje in čim bolj divje), glasbi in predvsem družini.

Med Masajkami v Keniji

Večji del življenja sem preživel v bloku, najprej v Celju, nato v Ljubljani, zdaj pa živim v hiši na robu gozda na podeželju.

Moj moto je iz knjige Prvi krog Aleksandra Solženicina:

Ni neosvojljivih trdnjav, so le slabi napadalci!